NOVO MESTO – Medtem ko evropska mesta hitijo proti »zeleni in digitalni« prihodnosti, ostaja ključno vprašanje: kdo ostaja zadaj? To je bila osrednja tema mednarodne konference, ki je potekala v četrtek, 26. marca 2026, v Knjižnici Mirana Jarca, kjer se je zbralo več kot sto strokovnjakov, oblikovalcev politik in prebivalcev, da bi predstavili pobudo SustiBridge.

Dogodek, ki ga je organiziralo Društvo za razvoj prostovoljstva Novo Mesto (DRPD), je združil predstavnike iz osmih evropskih držav, da bi premostili vrzel med visokokakovostnimi urbanističnimi strategijami in vsakdanjo realnostjo najbolj ranljivih prebivalcev mesta.

Vizija vključujočega »pametnega mesta«

Konferenca se je začela z jasnim sporočilom: tehnologija mora služiti ljudem, ne obratno. Peter Geršič, vodja Urada za digitalni in trajnostni prehod pri Mestni občini Novo Mesto, je predstavil mestni načrt »Smart & Green« do leta 2030.

»Naš cilj je Novo Mesto preoblikovati v zdravo in vključujočo skupnost,« je dejal Geršič. Poudaril je, da se mesto zavzema za digitalno učinkovitost prek sistemov, kot je SITIUM, vendar ostaja zavezano ohranjanju tradicionalnih komunikacijskih kanalov – kot so osebni obiski in storitve na papirju –, da se zagotovi, da tisti brez digitalnih veščin niso izključeni iz javnega življenja.

Poslanka Evropskega parlamenta Irena Joveva je to vizijo podprla prek videopovezave in poudarila, da digitalizacija nima prave vrednosti, če ustvarja nove ovire. »Mora biti orodje, ki ruši zidove in spoštuje dostojanstvo vsakega posameznika,« je opozorila.

Realnost na terenu: onkraj pametnega telefona

Vrhunec dopoldneva je bila provokativna okrogla miza, ki je presegla tehnični žargon in se lotila resničnih ovir.

• Ovira strahu: Roman Kapš, izkušeni računalniški strokovnjak, je spregovoril o psiholoških ovirah, s katerimi se soočajo starejši. Opozoril je, da hitri tempo tehnologije pogosto povzroča, da se upokojenci počutijo osamljene. »Za uspešno digitalno vključevanje je potrebno več kot le aplikacija; potrebna sta velika empatija in stalna podpora,« je pojasnil Kapš.
• »Zadnjih deset metrov«: Matej Auguštin, vrhunski slepi športnik, je občinstvo spomnil, da je mesto resnično »pametno« le, če je dostopno vsem. Poudaril je, da »pametne« rešitve pogosto odpovejo pri vhodih v stavbe ali na terminalih s tipskimi zasloni, zato je pozval k bolj vključujočemu oblikovanju.

Popoldne: strateško načrtovanje in lokalna dediščina

Popoldanska seja se je osredotočila na mednarodno sodelovanje in dolgoročno trajnost projekta. Predstavniki iz Slovenije, Madžarske, Grčije, Bolgarije, Hrvaške, Litve, Italije in Belgije so se zbrali na strateškem srečanju partnerjev.

Partnerji so se osredotočili na oblikovanje operativnega načrta, ki bo zagotovil, da se ugotovitve projekta prenesejo v izvedljive politike po vsej EU. Ključne teme so vključevale:

• Politike, ki jih vodijo državljani: Opolnomočenje prebivalcev, da postanejo aktivni soustvarjalci lokalnih zelenih in digitalnih agend.
• Upravljanje tveganj: Prepoznavanje in reševanje potencialnih ovir, ki bi lahko ranljivim skupinam preprečile sodelovanje v digitalnem prehodu.

Dan se je zaključil z vodenim ogledom zgodovinskega središča Novega Mesta. Za mednarodne goste je bila to priložnost, da vidijo, kako mesto združuje svojo bogato kulturno dediščino z modernimi trajnostnimi rešitvami mobilnosti, kot sta revitalizirano mestno jedro in območja, prijazna pešcem.

Obljuba za leto 2030

Ester Snedec, koordinatorka projekta, je dogodek zaključila s poudarjanjem pomena teh »civilnih mostov«. »Tu smo, da zagotovimo, da zeleni prehod ni le privilegij za tehnološko podkovane, ampak oprijemljivo izboljšanje kakovosti življenja za vsakega državljana.«

Medtem ko pobuda SustiBridge nadaljuje svoje delo po vsej Evropi, je sporočilo iz Novega Mesta jasno: prihodnost naših mest mora biti tako vključujoča, kot je zelena.